Pijete "uplasteničeno vodo"? (1. del)

»Uplasteničena« voda lahko zaradi embalaže vsebuje tudi zelo škodljive kemikalije, ki še posebej slabo vplivajo na dojenčke ter povzročajo zmedo tudi našim hormonom!

plastika2

V vročih dneh se v medijih kaj radi razpišemo o tem, kako zelo pomembno je, da se pije dovolj vode. Mladim je plastenka na vsakem sprehodu postala del »nujne« opreme, kot torbica in mobitel. Pa bi ne bilo bolj smotrno piti vodo iz pipe?

Tokrat ne bomo pisali o tem, kaj bolj prizadene naravo, temveč kaj najbolj prizadene vas!

Navajamo oznake plastike, ki se uporablja tudi za živila. Še posebej opozarjamo na plastiko z označbo številke 1, 3, 6 in deloma tudi 7!

1 PET/PETE (Polietilen tereftalat) Iz te vrste plastike je izdelana večina plastenk za enkratno uporabo. Pri teh plastenkah obstaja nevarnost izločanja težkih kovin in potencialno kancerogenih (rakotvornih) snovi kot sta acetaldehid in DEHA.

Posebej opozarjamo na pojem »za enkratno uporabo«. Svetloba, vročina in fizične poškodbe namreč pospešijo razgrajevanje plastenke in s tem se poveča izločanje škodljivih snovi. Zato odsvetujemo ponovno uporabo plastenk, četudi verjamemo, da se z daljnotrajnejšo uporabo plastenk obnašamo bolj ekološko, lahko s tem sebi bolj škodujemo.

In ker produciranje ogromnih količin odpadkov tudi ni naš cilj, razmislite o tem, da tovrstnih plastenk sploh ne bi uporabljali (oz. bi jih uporabljali čimmanj!)

2 HDP (tudi HDPE) Ta vrsta plastike ni nevarna, saj je pri njej najmanjša verjetnost, da bi se kemikalije sproščale v vodo. Iz te plastike je izdelana embalaža za nekatera mila, šampone, razne kantice, tudi nekatere bidone… 

3 V/PVC (polivinilklorid) Plastika z oznako št. 3 je nevarna, saj se iz nje v vodo sproščata dve strupeni kemikaliji (DEHP in BPA ali bisfenol-A – več o slednjem pri oznaki 7). Obe motita delovanje hormonov. Iz nje so izdelane tako plastenke kot igrače (ki jih otroci prav radi nosijo v usta!), folija za zavijanje živil, posodice za hrano za enkratno uporabo, pladnji pa tudi telefoni, trgovinske kartice in drugi pripomočki, ki jih uporabljamo v vsakodnevnem življenju.

plastika1

4 LDPE (polietilen z nizko gostoto) Ni »nevarna« plastika, saj se v vodo ne sproščajo nevarne snovi. Večinoma se ne uporablja za plastenke in drugo embalažo za hrano, jo pa pogosto zasledimo pri vrečkah za shranjevanje živil. 

5 PP (polipropilen) Tudi plastika z oznako PP ni nevarna. Je bele ali polprozorne barve. Uporabljajo jo za jogurtne lončke, sokove, plastične lončke za vrtne zabave… 

6 PS (polistiren) Plastika z oznako 6 ni varna. V vodo se namreč sprošča stiren, ki je kancerogena snov in lahko povzroča slabo počutje, glavobol, zmedenost, omotičnost. Uporablja se v kavnih skodelicah za enkratno uporabo in embalažah hitre prehrane, majhnih »pladnjih za mesnine... V večini primerov gre za embalažo, ki jo prepoznamo po besedi »stiropor«. 

7 PC/PLA ali brez oznake (polikarbonat) Pri proizvodnii PC se uporablja tudi bisfenol A – BPA, ki je zelo ogrožujoč – povzroča težave s hormoni, prebavo, vpliva tudi na razvoj možganov, učinkuje na imunski odziv telesa in ugodno vpliva na rast rakavih celic… Nedavne raziskave v Kanadi so pokazale, da se BPA nahaja v 91% Kanadčanov! Nahajal se je v plastičnih »stekleničkah« za dojenčke, vendar pa so v tem letu 2011 v Evropi prepovedali prodajo otroških pripomočkov, ki vsebujejo BPA.

BPA se nahajajo tudi v bidonih (ker se jih pogosto uporablja, se zaradi prask sprošča še več škodljivih snovi), aparatih za vodo in posodah za shranjevanje hrane.

Vendar pa na tem področju prihaja do zmede, saj so razvili tudi polikarbonat brez BPA-ja (BPA FREE). Če je oznaka na plastenki št. 7, ni pa pripisana oznaka PC, je izdelek brez BPA-ja, na kar pa najpogosteje opozarjajo tudi posebne prodajne nalepke z napisom BPA free. 

 

Sledi: Pijete »uplasteničeno« vodo? (2. del) ter Kako se izogniti kemikalijam iz plastike, ki nas obdaja?