Darovala sva 70€. Tega, kar se je zgodilo potem, nisva pričakovala!

Pred časom se je na naju obrnila mamica samohranilka. Za finančno pomoč, ker se je znašla v nezavidljivi situaciji – zmanjkalo ji je za položnice.

denar0

Nisva ravno premožneža, a tudi manjka nam nikoli ne. Še posebej ko je tvoje delo odvisno od naročil se zgodijo obdobja, ko delaš samo za državo in živiš od bornih prihrankov. A Bogu hvala, pridejo obdobja, ko svoj kupček, ki si ga porabil, spet lahko dopolniš.

Koliko darovati?

Ko imaš pred seboj človeka, ki ga poznaš in je v stiski, je drugače kot če imaš pred seboj dobrodelno organizacijo in človeka v stiski brez imena. Laže se odločiš za darovanje. Morda to ni prav, a tako je.

Poleg te mamice pa sva imela pred seboj tudi misel, da mora darovanje malo boleti.

Tik pred srečanjem z omenjeno mamico sva na hitro izrekla, o kakšnem znesku pomoči razmišljava. Besedi »sto« in »petdeset« sta obviseli v zraku. In že sem sprejela mamico na klepet. Mož se je pridružil pozneje. Prinesel je kuverto. Med pogovorom mi je šepnil: »Sedemdeset sem dal notr'.«.

Darujte in vam bo dano

Še preden se je pogovor zaključil (mamici smo s prijatelji želeli pomagati tudi z nasveti, podporo, ne le finančno), je mož moral oditi k stranki, ki mu je plačala za opravljeno delo. Račun je bil poslan vnaprej, po delu pa so mu dali kuverto z denarjem in se poslovili.

Doma je pogledal v kuverto. Zneska na računu in v kuverti se nista ujemal. V kuverti je bilo točno sedemdeset evrov več. »Je že vredu,« je na telefonski klic z nasmehom odgovorila stranka. Obstala sva z odprtimi usti.

Čez nekaj časa se je nama je zgodilo podobno znamenje. Finančno sva podprla eno izmed organizacij, ki jo prepoznavava kot pomembno za našo družbo. Znova sva dala toliko, da je malo bolelo, še posebej ker obdobje ni bilo ravno rožnato – mož je imel sušo z naročili. Dan za tem se je zgodil dež – novih naročil.

Darovanje: občutljiva tema

Že finance same so občutljiva tema v družbi. Še bolj pa je občutljivo, ko pridemo na področje darovanja denarja. Morda še kdo pove, da imajo »posvojenega otroka v Afriki«, tu pa se tudi konča.

To je po eni strani logično in prav. K darovanju smo namreč spodbujeni v duhu: naj desnica ne ve, kaj dela levica, poleg tega pa s pripovedovanjem o darovanju lahko razvrednotimo dejanje samo

Beseda o darovanju je lahko beseda spodbude

Pa vendar se mi zdi zelo pomembno, da o tem tudi spregovorimo. Ker drug drugega lahko spodbujamo k darovanjski drži.

Sama v mladosti nisem živela darovanjske drže, dokler nisem spoznala ljudi, ki so – čudaki – redno donirali (vsaj) Zavodu iskreni.net. To me je šokiralo. A se me je dotaknilo in moj začetek je bil 10€ na letni ravni.

Majhen začetek, ki je vodil v čudovito osvoboditev! In kmalu sva še midva sva postala čudaka. J Znesek daru za iskreni.net se je skozi leta bistveno povečal, poleg tega pa se odločava za podporo tudi drugim organizacijam in posameznikom.

Toda to se ne bi zgodilo, če ljudje okrog mene ne bi govorili o darovanju, o tem, kako gre njim, o tem kdo vse je daru potreben. Besede so pomembne, a seveda v duhu ponižnosti in stran od hvalisanja.

In ko ljudje spregovorijo o darovanju, začnejo deževati zgodbe o tem, kako izdatno se dar povrne. Ko se osvobodiš navezanosti na denar, blagoslovi (tudi finančni) začnejo deževati.

*****     *****     *****

»Častila« zajtrk in doživela nepričakovano

Še ena zgodba z interneta, ki to potrjuje, je zgodba natakarice Liz Woodwart. Na zajtrk je prišla skupina gasilcev, ki so utrujeni od 12-urne borbe z ognjem prosili za močno kavo ob zajtrku. Natakarica je poslušala njihove pogovore.

Ko so jo prosili za račun, so prejeli tole:

denar2 

Vaš zajtrk danes častim jaz. Hvala za vse, kar storite, da služite drugim, da tečete na mesta, od koder vsi bežijo. Ne glede na vlogo posameznika ste vsi pogumni in močni. Hvala, da ste taki carji! Poganja vas ogenj, vodi pogum. Kakšen vzor ste! Odpočijte si! J Liz

Gasilci so bili ganjeni in ta zapis so objavili na Facebooku. A tu se zgodba ne konča!

Kmalu so izvedeli, da je Lizin oče pred 5 leti postal tetraplegik in potrebuje veliko pomoči. Liz je bila že pred meseci postavila spletno stran, kjer je poskušala zbrati sredstva za primeren voziček zanj.

denar3
Lizin oče je tetraplegik, ki potrebuje poseben invalidski voziček.

Pa je Tim, eden od gasilcev, zapisal na facebook: »Se je izkazalo, da je pravzaprav dama, ki nam je častila zajtrk, oseba, ki potrebuje pomoč.« Povabil je k zbiranju sredstev za invalidski voziček.

V nekaj dneh se je zbralo nekaj več kot 70.000 dolarjev ... »malo« več, kot so dejansko potrebovali za voziček (17.000 dolarjev).

denar4
Lizina družina z gasilci.

»Vse kar sem storila, je bilo, da sem jim plačala zajtrk. Nisem pričakovala več kot nasmeh,« je povedala Liz.

Čudež, ki ga ne moremo načrtovati

Ko bi darovali z namenom, da bomo prejemali v zameno, se te stvari verjetno ne bi dogajale.  Toda, ko zmoremo darovati iz zavedanja, da smo sami obdarovani, ko zmoremo dati v svobodi daru samega, takrat se dogajajo čudeži.

In kakšne so vaše izkušnje z darovanjem – kot prejemniki in darovalci?

4.9
51 glasov
 
Za komentiranje se prijavite.