Gradiva družinsko hišo

1. 2. so nama zalili talno ploščo. Dobila sva tudi odločbo za vodovodni priključek, vodovod pa šele tik pred selitvijo, ker smo priključek gradili skupaj z meteornim kanalom.

Ker je bila tam soplačnik občina, se je vsa zadeva vlekla do konca oktobra. Tako počasi meljejo občinski mlini.
Zidarji delajo tudi do nekaj stopinj Celzija minusa. Zmotita jih le dež ali sneg. V tem času delajo kakšne predelne stene v objektih, ki so jih v grobem že končali. Zato se ne smeš jeziti, če ti ne naredijo vsega takoj sproti. Važno je, da končajo nosilno konstrukcijo, malenkosti pa pridejo delat kasneje, ko je dež in drugje ne morejo zidati. Vsa dodatna dela si je torej najbolje izmišljevati, ko je dež in je hiša pod streho. Takrat imajo gotovo čas.

 

6. 2. so prišli priključit elektriko. Lastnik mora biti ob tem dopoldne zraven, da izpolni nekaj formularjev. Nekatere službe mislijo, da tebi ni treba hoditi v službo. A brez dopoldnevov na gradbišču ne gre. Za ogromno stvari se je treba odločiti sproti, če ne drugega je treba nadzorovati delo. Pripeljali so tudi opeko in začeli zidati. Po polovici hiše so v enem dnevu postavili že 6 vrst opeke. Zdaj načeloma mešajo beton z mešalci na gradbišču, zato v tej fazi potrebujejo elektriko in vodo.


7. 2. so na eni strani pozidali do vrha pritličja, drugod pa 6 vrst. Na srečo sem prišel zvečer še pravočasno, da sem opazil veliko napako. Na sliki se vidi, da bi morala biti na mestu, kjer stoji najbolj desni delavec, stena, levo in desno od njega pa okni. Šef je očitno narisal črte za okna, delavec pa ni bil pozoren, na kateri strani črt naj zida. To sem opazil čisto po naključju, ker je bila ta odprtina za eno opeko širša od drugih, potem pa smo opazili, da eno okno manjka. Takoj so podrli napačno zgrajeni zdi, ker je bil beton še svež.

9. 2. so zunanje zidove pozidali do vrha pritličja. Zdaj moraš kar naenkrat vedeti ogromno detajlov. Kljub vsemu načrtovanju in izdelanim projektom se nama je izmuznilo to, da nama je arhitekt pri vseh vratih narisal nadsvetlobo (vrata 270 cm višine!), tega pa midva nikakor nočeva. Zato se je bilo treba na hitro odločiti za višino vrat. Za to moraš tudi dobro vedeti, kakšne debeline bodo tlaki. Prav tako moraš vedeti, kako visoka bodo vhodna vrata, kakšne bodo mere oken, kako bodo montirane rolete ... Vse to je pomembno zato, ker morajo pri vsaki odprtini vgraditi preklado.

Zato priporočam, da se že med čakanjem na gradbeno dovoljenje odločite za vhodna vrata. (Neko podjetje mora povedati maksimalne mere.) Nama je arhitekt narisal take mere, da jih ni bilo mogoče narediti. Midva sva morala dati naknadno vgraditi preklado, kar je zoprno delo. Prav tako je dobro vedeti, kakšne mere so za notranja vrata in za okna. Nama je arhitekt pri vseh oknih narisal nadsvetlobo, potem pa so bila premajhna za nadsvetlobo in malce prevelika za enojno steklo. Potem moraš kar naenkrat vedeti, kako izgledajo rolete v podometni ali zunanji izvedbi. Najbolje je, da se pelješ malo naokrog po vasi in ti je takoj jasno, da se v prvi varianti rolete ne vidijo, v drugi, ki je najlažje izvedena, pa se vidijo včasih prav grde roletne omarice. Na srečo je zidar vedel, da potrebujejo za montažo dvižnih garažnih vrat vsaj 15 cm betonskega zoba na obeh straneh. Najin arhitekt ga namreč ni narisal nič. Torej moraš vedeti tudi že, kakšna garažna vrata boš vgradil.


11. in 12. 2. so zidali notranje zidove. Šolati in betonirati so začeli tudi podporne stebre med zidovi. Na hitro sva se morala odločiti, kakšen kamin bova imela. Začeli so namreč zidavo dimnika in so hoteli vedeti, kje in kako visoko bodo vratca za kamin in dimniška odprtina. Priporočam, da na kakšnem sejmu že prej vprašate kakšnega proizvajalca kaminov o teh detajlih.

Ponoči so zidarju ukradli gradbene elemente dimnika in povzročili za okrog 570 eur škode.Na srečo se kraje potem niso več ponavljale. Sem pa slišal že z več strani, kako ponoči izginja orodje in material z gradbišč. Čim manj nevgrajenih stvari je treba puščati na gradbišču čez noč. Sploh v bolj prometnih krajih. Gotovo je najbolj na udaru baker, pa tudi za notranjo opremo sem slišal, da so jo ukradli, preden so se ljudje vselili.


13. 2. so zabetonirali še zadnje stebrein s tem je bilo pritličje v enem tednu (s praznikom vred) končano.


14. in 15. 2. so opažili prvo ploščo.
Prej se je potrebno dogovoriti z električarjem, da pride položit cevi električne napeljave v ploščo. To pomeni, da moraš že v tej fazi vedeti za vso elektriko po pritličju, še zlasti za položaj luči in masažno kad (vse, kar je v stropu in tleh). Najprej pa mora biti položena železna mreža. To so polagali v soboto, v nedeljo pa so vanjo položili cevi za kable (elektrika, SAT/TV, računalniška mreža). Delo dveh električarjev ves dan in material je skupaj zneslo 850 €. Dobro je, da vodovodar spet vstavi kose stiropora na mesta, kjer gre skozi ploščo ventilacija, in v najinem primeru cevi za topel zrak iz kamina.


Dokončali so tudi opaže za ploščo. Načrt je bil slab in je zidar nadstrešek nad vhodnimi vrati, kjer ne bi smelo biti plošče, prebral kot balkon. Na licu mesta smo se dogovarjali o prednostih in slabostih nadstreška ali balkončka, pa smo se na koncu odločili kar za balkonček, saj je bil opaž že pripravljen. Edino, kar me skrbi, je toplotni most, zato bo treba balkonček dobro izolirati, če bo to kaj pomagalo. Pripravili so tudi opaž za stopnišče, tako sva imela stopnice zabetonirane hkrati s prvo ploščo.


Še zaradi dveh stvari mi je žal, da jih nisem preveril pred opažanjem plošč. Prva so podstrešne stopnice. Arhitekt je odprtine narisal široke 80 cm. Ko sem kasneje kupoval stopnice, sem ugotovil, da tako širokih stopnic ni mogoče dobiti nikjer. So samo 60- ali 70-centimetrske. Zato je moral kasneje zidar vrtati do železne mreže, privariti še nekaj železja in zožati dve odprtini za 10 cm.

 

Druga stvar pa je steklena stena, ki jo imava v dnevni sobi. Nad dnevno sobo je balkon, pod njim pa poteka steklo diagonalno, tako da je pod polovico balkona dnevna soba, pod polovico pa zunanjost hiše. Z ženo bi v dnevni sobi zaradi varnosti in izolacije poleti rada imela rolete. Še raje solarno roleto, ki prepušča svetlobo, če je ne spustiš do konca, spuščena pa popolnoma zatemni prostor. Niti prve niti druge nisva mogla vgraditi. Prve, ker bi na enem koncu roletna omarica gledala za 30 cm ven izpod balkona, solarna roleta pa je bila s tako višino pretežka, da bi jo motorji dvignili. Če bi to vedel, bi pri opažanju plošče dal narediti malo daljši balkon ali pa bi dal spustiti vidno odprtino. Odprtina z 270 cm višine je na meji izvedljivega tako za okna kot senčila.

V ponedeljek, 18. 2., so pripeljali beton za prvo ploščo
.

 

Naslednji dan sva zidarju plačala še 15.000 €. Na ploščo so si navozili opeke, pesek, vodo, mešalec ... in že prvi dan pozidali eno stranico hiše v mansardi in garaži do potrebne višine.
 
 
20.–23. februarja so nadaljevali z notranjimi zidovi in betoniranjem stebrov. 25. in 26. 2. so dokončali stebre in začeli pripravljati opaž za zgornjo, strešno ploščo. Do 28. 2. so ga tudi že končali. Prišel je električar in vstavil cevi v zgornjo ploščo. Računal je nadaljnjih 600 €. Priti je moral tudi vodovodar, da je pokazal mesta za ventilacijo in oddušnike, in tesar, da je v ploščo vstavil vijake za lege.
 

29. 2. so nalili strešno ploščo. Ker je nato deževalo, so delavci šele v tednu od 10. do 15. 3. pospravili les opaža zgornje plošče, pozidali notranje pregradne stene in trikotne nadzidke nad frčadami na strešni plošči. S tem se je zidava po skoraj dveh mesecih praktično končala.


Na gradbišču je skoraj ves ta čas delalo 8 delavcev. 6 jih je bilo res izšolanih zidarjev, dva pa sta mešala beton in opravljala manjša dela. Mislim, da je tudi zaradi njihovega števila delo tako hitro napredovalo. Včasih sem gledal po drugih gradbiščih, kjer je delal en ali dva zidarja, pa se ves dan ni nikamor premaknilo. Pri naju pa si že v enem dnevu videl zgrajenega pol nadstropja. Zelo so bili pridni. V glavnem imajo družine na Kosovem, ki jih hodijo obiskovat na tri mesece. Vmes pa so januarja delali od 7.00 do 16.00, marca pa že skoraj do 18.00.

Ves ta čas so jim vozili toplo malico iz neke gostilne. To je bilo vključeno v ceno zidave. Za dobro voljo sva midva vsak teden prinesla nekaj piškotov, kolačev in soka ali piva. Delavci so bili s tem res zadovoljni. Ker so tako hitro odvihrali naprej, zaradi zaposlenosti nisva utegnila niti pripraviti likofa. Nisva pa si niti predstavljala, kako bi to izgledalo, ker se nismo vsi dobro razumeli. Večina jih je prihajala s Kosova, nekaj iz Bosne in niso vsi dobro razumeli slovensko. Kasneje sva jih nameravala povabiti v gostilno, da bi skupaj malo pojedli, pa nismo našli termina. Drugi ljudje delavcem prinesejo za likof narezke ali jim celo pečejo na žaru ali kaj skuhajo. Meni se pa to zdi malo obremenjujoča navada. Če se ti mudi z gradnjo, imaš veliko dela z organizacijo, potem pa še v službi in družine tudi ne smeš pozabiti. Potem ti je malo odveč še kuhati in peči za toliko ljudi. Kolegica je svojim delavcem dala kar 100 € in so si sami kupili jagenjčka in ga pekli na gradbišču. Midva sva izračunala, da bi naju pa ena skromnejša večerja v lokalni gostilni tudi prišla okrog 100 €, pa še nič ti ni treba skrbeti.

Stroški gradnje do strehe (še brez kopanja za vodovod) [highlight]81.625,29 €[/highlight].
 
5.0
1 glas
 
Za komentiranje se prijavite.