Gradiva družinsko hišo

STREHA

Ko je gradnja zaključena, je treba hitro poklicati vse izvajalce na meritve in rezervirati termine za dela. Prvi, ki je res prišel delat na novogradnjo, pa je bil tesar.

 

Za streho sem že v času čakanja na gradbeno dovoljenje (še jeseni) pridobil dve ponudbi domačinov. Načeloma ima vsak krovec tesarja, s katerim sodeluje in obratno, zato ponudb ni potrebno zbirati ločeno. Ponudbi se med seboj nista bistveno razlikovali, odnos obeh ponudnikov pa je bil zelo različen. Tesar Štebe iz Žej pri Komendi, ki slovi kot zelo dober tesar, me je povabil k sebi, da sva dorekla vse detajle in je tudi dal ponudbo ob roku, ki si ga je zadal sam. Drugu ponudnik pa se najprej nekaj tednov ni oglasil, potem pa brez posvetovanja z menoj nekaj spisal. Seveda sva izbrala Štebeta.

Že jeseni sem pri njem streho tudi naročil, da je pripravil les. Nato pa sem moral 6 tednov pred koncem gradnje povedati, kdaj bo vse pripravljeno za streho. Ob gradnji strešne plošče bi moral priti tesar in v beton vstaviti vijake za tramove, vendar je bil tako zaseden, da je luknje raje vrtal kasneje sam. Kmalu sem dobil potrditev, da nisva izbrala slabega tesarja. Ko si je ogledal strešno ploščo, je na računalnik narisal konstrukcijo ostrešja. Frčade so mu stalno prihajale precej skupaj, kar bi bilo ob obilnejšem snegu lahko problematično. Edino takrat sem zahteval, da pridejo skupaj on, zidar in nadzornik. Nekaj je moralo biti narobe in hitro smo videli, da so frčade izvedene širše kot so bile v načrtu. Zidar se je izgovarjal, da jih je tako moral narediti, da bi se lahko okna v sobah v mansardi sploh normalno odpirala in mu ni bilo jasno, kaj bi bilo narobe s strešno ploščo. Tudi nadzornik je nekaj nergal, češ kakšnega tesarja sem našel. Ko pa je prišel na gradbišče Štebe, sta oba rekla, da bosta tiho, ker ve Štebe več od njiju. On je hitro vse povedal, kaj mora kdo še narediti, da bo streha vredu in takoj je bilo vse dogovorjeno. Tako sta ga spoštovala.

S streho smo zaradi dežja in snega zamujali 2 tedna. Prve tramove so postavili 27. marca. Do 1. aprila so pokrili vso streho s paroprepustno folijo, tako da je bilo v hiši takoj vse suho. Prej so bile namreč kljub strešni plošči povsod luže, ki se niso dobro sušile. Krovec je začel z žlebovi in žlotami v petek, 4. aprila, streho pa je začel prekrivati v ponedeljek. Ker je bilo veliko dežja, so streho do konca pokrili in montirali strešna okna do ponedeljka, 14. aprila.

Pri žlebovih sva se odločila za barvan aluminij, ki je enkrat cenejši od bakra, pa še kradejo ga ne, kot se to pogosto dogaja pri bakru. Ravno zaradi kraj so nama baker vsi odsvetovali. Pri opeki pa sva se odločila kar za črni Bramac, ki je bil cenejši od opečnih kritin. Tesar nama ga je svetoval tudi zaradi estetskih razlogov: ob robovih je treba strešnike rezati. Pri črno glaziranem opečnem strešniku se zato zelo grdo vidi rdečo sredico, Bramac pa je betonski strešnik, zato teh težav ni. Za vrsto strešnika sva se morala odločiti kar hitro, ker so se marca povišale cene. (To se je zgodilo v več gradbenih panogah hkrati.) Ko naročaš barvo kritine, moraš že vedeti, kakšne barve fasado boš imel, odločiti pa se moraš tudi za barvo dimniške opeke. Na voljo je opeka bele, rdeče in črne barve. Midva sva izbrala belo, ker črna ni bila ista kot črna barva strešnikov. Zidar je moral postaviti dimnik, še predno so začeli delati streho.

Štebe nama je zastonj naredil tudi klešče (vodoravni tramovi, ki povezujejo glavne tramove) na vsak tram, 40 cm nad strešno ploščo. V načrtu so bile narisane samo na vsake 4 metre, midva pa sva jih dala narediti na vsakih 80 – 100 cm. Kasneje sva mednje položila 40 cm izolacije in čez vse skupaj OSB plošče, da imava pohodno hladno podstrešje. Poševne dele strešne plošče je s 40 cm izolacije (steklena volna) izoliral že tesar, da se ne bi bilo treba kasneje več mučiti v tesnih predelih strehe. Edino, kar mi je bilo žal, je bila izbira dveh strešnih oken. Ker sva imela povsod po hiši namen kupiti troslojna okna, sva iskala najboljša okna tudi za streho. Hotel sem plastična okna, ker nama je leseno v prejšnjem stanovanju zaradi kondenza propadalo. Izbiral sem med Veluxom in okni Roto. Cene so bile približno enake, Roto pa je (zaradi posebnih izolativnih specifik) ob naročilu imel precej krajši dobavni rok – 1 teden. Pri Veluxu je bilo takrat treba čakati vsaj 4 tedne. Ker se nama je seveda mudilo, nisem pomislil na to, kako se naročena okna odpirajo. Šele kakšne tri mesece po vgradnji sem prvič poskusil odpreti okno in razočaran ugotovil, da je le-to izredno težko in da ga sam komaj odprem. Okno se namreč odpira zgoraj in ni vpeto v sredini, da bi bilo v ravnovesju. Zdaj bomo morali najti najboljši način, kako ga odpirati.

Šele čez čas bomo verjetno videli, koliko sta strešni okni sploh imeli smisla. Od stropa mansarde moraš najprej računati debelino strešne plošče, nato 40 cm izolacije in nato še debelino ostrešja. Poleg tega pa ne moreš šteti najkraše razdalje do odprtine v strehi, ampak diagonalo, ker je strešna odprtina navpično nad odprtino v strešni plošči. Steklo je zato precej daleč od stropa in okni ne dajeta želene količine svetlobe.

In še zneski z merami: celotna streha naju je stala okrog 19.000 €. Od tega približno polovica za tesarja, druga polovica pa za krovca. V ceni krovca sta tudi dve troslojni strešni okni (K stekla je 0,7) 80 × 140 cm, brez rolet ali senčil, vsako po okrog 480 €. V popisu del piše, da ima najina streha površino 329 m2. To pomeni glavno streho s tremi frčadami in streho nad garažo.

GARAŽNA VRATA

Tudi ponudbe za garažna vrata sva zbrala že pozimi, ko sva čakala na gradbeno dovoljenje. Nabor proizvajalcev sva dobila na forumu Pod svojo streho, nato pa sva vsem poslala povpraševanje s projektantskimi merami. Imava vrata z merami 500 × 236 na električni pogon z daljincem in enim kodnim ključem zunaj. Žena je na vsak način hotela tudi osebni prehod v vratih. Meni je to sicer grdo, a na koncu je prevladala praktičnost. Cene, ki sva jih dobila, so bile zelo različne. Tudi izdelki: veliko ponudnikov je ponudilo osebni prehod z visokim pragom, da moraš vedno stopiti čez. Nekateri so ponudili nizek prag za doplačilo. Nazadnje sva izbrala najcenejša vrata Zgonec. Ko pa sva prišla tja, so naju precej razočarali. V belih vratih so imeli namreč osebni prehod s črnim tesnilom okrog in okrog. Belega se ni dalo dobiti. Zato sva šla k malo dražjemu MKL-u v Šenčurju, kjer so imeli vse v beli barvi in osebni prehod z nizkim pragom že serijsko. Odločala sva se med širokimi in ozkimi panelami, a so nama vsi priporočali ozke, na katerih se manj poznajo poškodbe. Široke panele so zelo lepe in gladke, vendar tudi zelo občutljive.

Med garažo in hišo bi moralo priti 15 cm izolacije, kar pa kasneje zaradi nosilcev garažnih vrat ni bilo več izvedljivo. Zdaj jih imava okrog 8 cm. Nosilcev pa se, žal, ni dalo zamakniti bolj proti sredini, ker je bila tam že odprtina za podstrešne stopnice. Spet smo prišli do težav, ki bi morale biti rešene že v načrtih, a nanje ni nihče mislil. Vrata sva naročila 26. 3. (takrat je prišel merilec) s 50% avansom, montirali pa so jih že 15. aprila.
Še cena: Vrata so stala 2424 €, od česar je osebni prehod, če se prav spomnim, stal nekje od 400 – 600 €.

Čez en teden smo podrli tudi vse drevje na parceli (en zelo velik oreh). Nekemu upokojencu, ki je bil zelo spreten z žago, sva plačala [highlight]20 €[/highlight]. S tem smo parcelo pripravili na zemeljski kolektor.

Tomaž&Gretel

 

Se nadaljuje ...

Prvi članek: http://www.iskreni.net/nas-dom/69-gradbena-dokumentacija-za-hiso.html

Drugi članek: http://www.iskreni.net/nas-dom/38-nas-dom/116-gradiva-druzinsko-hiso.html

Tretji članek: http://www.iskreni.net/nas-dom/38-nas-dom/118-2-gradiva-druzinsko-hiso.html

Četrti članek: http://www.iskreni.net/nas-dom/38-nas-dom/120-gradiva-druzinsko-hiso-3.html

Peti članek: http://www.iskreni.net/nas-dom/38-nas-dom/124-obrtniska-dela.html

4.0
2 glasova
 
Za komentiranje se prijavite.