ESČP: prepoved protestnih letakov proti splavu je kršitev svobode izražanja

Pomembna zmaga pro-life gibanja: Evropsko sodišče za človekove pravice je razsodilo, da prepoved deljenja protestnih letakov pred klinikami, kjer opravljajo splave, pomeni kršitev pravice do svobode izražanja.

Primerjava splav holokavst1

Pritožnik Klaus Guenter Annen, 64-letni državljan Nemčije, je v zadevi Annen proti Nemčiji pred Evropskim sodiščem za človekove pravice dosegel pomembno zmago. Primer se je začel že pred 10 leti, ko je Annen v neposredni bližini ene izmed nemških klinik, kjer opravljajo splave, delil letake z besedilom, ki nasprotuje opravljanju splavov.

Na njih je pisalo, da se v tamkajšnji kliniki opravljajo »protipravne prekinitve nosečnosti«, pri čemer sta bila zdravnika, ki kliniko upravljata, navedena s polnimi imeni in naslovi. Sledila je še razlaga v drobnem tisku, da so splavi po nemški zakonodaji dovoljeni in niso predmet kazenske odgovornosti. (Posamezne oblike splava so namreč po nemški zakonodaji sicer protipravne, vendar ne tudi kaznive.)

Pri tem se je Annen dodatno posluževal še primerjave s holokavstom: »Umor človeških bitij v Auschwitzu je bil protipraven, toda moralno degradirana nacistična država je kljub temu dopuščala umore nedolžnih ljudi, ki niso bili predmet kazenske odgovornosti.«

Primerjava splav holokavst2

Poudarjen pomen osebnega mnenja: svoboda izražanja deležna polne zaščite

Nemško sodišče je nato Annenu v procesu, ki se je začel na pobudo obeh zdravnikov, januarja 2007 prepovedalo nadaljnje deljenje letakov v bližini klinik, navedbo zdravnikov na letakih in spletu ter namigovanje na nezakonitost opravljenih splavov. Annen je kljub prepovedi nadaljeval s svojimi dejavnostmi.

Pretekli četrtek pa je evropsko sodišče v Strasbourgu razsodilo, da gre pri tej prepovedi nemškega sodišča za kršitev pravice do svobode izražanja po 10. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah. To je »zmaga za svobodo izražanja za vso Evropo,« so bile prve besede Annena po razglasitvi sodbe.

Strasbourški sodniki so razsodili, da gre pri prepovedi nemškega sodišča za nesorazmeren ukrep med pritožnikovo pravico do svobode izražanja in zdravnikovimi osebnostnimi pravicami.

Strasbourški sodniki so razsodili, da gre pri prepovedi nemškega sodišča za nesorazmeren ukrep med pritožnikovo pravico do svobode izražanja in zdravnikovimi osebnostnimi pravicami. Tudi zato ker je bilo na letakih navedeno, da splavi, ki sta jih opravila omenjena zdravnika, niso predmet kazenske odgovornosti. Kot rečeno, so posamezne oblike splava po nemški zakonodaji sicer protipravne, vendar ne tudi kaznive, od laika pa po mnenju sodnikov ne gre pričakovati natančnega razumevanja teh razlik.

Tudi Annenovo sklicevanje na holokavst po mnenju ESČP ne pomeni neposredne primerjave splava s holokavstom, pač pa je treba izjavo razumeti v smislu ozaveščanja o splošnem dejstvu, da se lahko pravo tudi povsem odtrga od moralnega temelja.

Sodišče je zapisalo še načelno mnenje, da ne more biti dvoma o visoki stopnji etične in moralne občutljivosti, ki se poraja ob vprašanjih splava ali o pomenu javnega interesa v takšnih primerih. Annenova kampanja je po besedah sodnikov vsekakor prispevala k zelo kontroverzni debati, ki pa je v javnem interesu. Zato je svoboda izražanja v zadevah splava deležna polne sodne zaščite ESČP.

Primerjava splav holokavst3

Zmaga kot rezultat skupnih prizadevanj

K uspehu pritožnika je močno prispevala pomoč nevladnih organizacij, specializiranih za sodno varstvo človekovih pravic. Odločitev sodišča je »resnična moralna zmaga«, je povedal Gregor Puppinck, direktor Evropskega centra za pravo in pravičnost (ECLJ), ki je posredovalo na strani pritožnika Annena.

Annen se je namreč na ESČP pred tem pritožil že dvakrat, vendar obakrat neuspešno. Uspešna je bila šele tretja pritožba, predvsem po zaslugi enotnega nastopa ECLJ, organizacije Alliance Defending Freedom in nemške pro-life zveze (BVL). Vsekakor zgledno sodelovanje.

Sodišče je nemški državi prisodilo še slabih 14 tisoč evrov stroškov, ki jih mora plačati pritožniku. Rok za pritožbo na t. i. veliki senat, ki je zadnja instanca, je tri mesece, potem odločitev postane dokončna.

Vir: humanrightseurope.org, ifesitenews.com

4.5
17 glasov
 
Za komentiranje se prijavite.