Ganljivo pismo, ki sem ga prejela od moževega šefa

Eno največjih presenečenj v življenju sem doživela, ko sem v nabiralniku našla pismo, ki mi ga je poslal možev šef. Pismo podpore in zahvale.

Pismo bere

Kdaj ste nazadnje prejeli na roke napisano pismo? Ne razglednice ali kratke čestitke, ampak pravo, na pisemskem papirju napisano pismo?

Meni se ne zgodi pogosto, zato sem bila toliko bolj presenečena, ko sem odprla ovojnico in v njem našla pismo, ki mi ga je napisal možev šef. Mož dela v majhnem podjetju z nekaj zaposlenimi, pred časom pa sem jim naredila manjšo uslugo. Ker je takrat zmanjkalo časa, se mi je šef zanj želel osebno zahvaliti. Že ta pozornost me je presenetila, ob nadaljevanju pa sem ostala brez besed …

Podpora »staromodnim vrednotam«

Pismo se je glasilo:

»Čeprav se zdi, da sem tvoj trud prezrl, nanj prav gotovo nisem pozabil. Cenim ga in spoštujem, kot spoštujem tudi tebe. Nikoli ne pozabim, da stojiš ...-u (možu) ob strani, ko se po svojih najboljših močeh trudi in bori za naš skupni cilj. /.../

Zavedam se, da se skozi ...-ovo (moževo) delo odraža tudi tvoj trud in razumevanje. Všeč mi je, ko vidim, da se imata rada, si izkazujeta spoštovanje in izpričujeta vrednote, ki se v današnjem času zdijo pozabljene in staromodne.

Lep dan vama želim!«*

Pismo mozevega sefa

Razumevanje in pozornost nadrejenih

Bila sem ganjena. Ne le da je možev šef opazil moj trud in podporo, ki jo izkazujem moževi zahtevni službi, ampak se mu zdi ta podpora pomembna. Pomemben se mu zdi odnos, ki ga imava kot mož in žena. Pomemben za celotno podjetje! Bi od nadrejenega lahko dobila lepši kompliment?

Moževo podjetje nima naziva »družini prijazno«. In čeprav o tem ne govorijo kaj dosti, podporo, ki jo izkazujejo družinam svojih zaposlenih, čutimo na vsakem koraku. Od moža nihče ne pričakuje, da bo delal pozno v popoldne. Nihče ne zavija z očmi, niti kadar je treba peljati otroka k zobozdravniku niti kadar zamuja, ker je za nami naporna noč.

Podpora družini – temelj družbe

Morda bi pomislili, da je moj mož zaradi majhnih otrok »drugorazredni« delavec. Ne dela po deset ur na dan, občasno zamuja, zboli, ostane na očetovskem dopustu.

A v resnici je ravno obratno. Zaradi prijateljskega odnosa in razumevanja je podjetju predan z dušo in telesom ter se zanj maksimalno potrudi. Tistih osem ur, ko dela, res dela, 120-procentno, tako dobro, kot le lahko.

Njihovi medsebojni odnosi so dokaz, da družini zaradi moževega dela ni treba trpeti. Enako kot nihče ne trpi, če je delavec družinski mož in oče. Ob spoštljivem odnosu eno plemeniti drugo. Koristi pa imajo vsi!

* Podatke o piscih hranimo v uredništvu.

Foto: videoblocks.com

4.6
45 glasov
 
Za komentiranje se prijavite.