Post: tudi otroci naj se čemu odpovedo

Kako vam gredo postni sklepi? Jaz se z njimi borim vsak dan. Eden pa je prav poseben: post približati otrokom in se z njimi vaditi v molitvi in odpovedi.

otrok pepelnica

Uradno nas post veže šele od dopolnjenega 18. leta. »Neuradno« pa pri postu lahko sodelujejo že čisto majhni otroci. Starše nas včasih preseneti, kako globoko majhni otroci doživljajo Jezusovo trpljenje, ki je izkaz ljubezni, njegovo smrt in veselje vstajenjskega jutra.

Otroci so sposobni sodelovati v postnih spodbudah

Od otrok lahko pričakujemo precej več, kot se nam zdi na prvi pogled, seveda v primeru, da jim post ustrezno predstavimo in jim ga osmislimo. Post je čas, ko se spominjamo, kaj vse je naredil Jezus za nas, da bi nekega dne lahko prišli v nebesa. Da bi bili podobni Jezusu, se tudi mi odpovemo nečemu, kar imamo radi. Molimo za ljudi v stiski. Se trudimo biti prijazni drug z drugim.

Če ste podobni naši družini, ste na začetku posta sestavili cel seznam dobrih sklepov, na steno nalepili postni koledar in se veselili, koliko dobrega boste storili. Na polovici postnega časa pa se sprašujete: kje smo že ostali?

Post otrok je odgovornost staršev

Za otroke je 40 dni zelo dolga doba, zato imajo radi koledarje ali kakšen drug pripomoček, s katerim si lažje predstavljajo, koliko časa je še do velike noči. Poleg tega bodo otroci rabili precej spodbude, predvsem pa naš zgled, da se bodo držali svojih sklepov. Starši smo lahko zgled tudi v tem, da se po vsakem »padcu« poberemo in vztrajamo naprej.

Za predšolske otroke je odpoved določeni stvari za ves postni čas prehuda preizkušnja. Bolj smiselno je, da izzive omejimo na en teden, recimo: ta teden se bomo odpovedali čokoladi, naslednji risankam ...

Za predšolske otroke je odpoved določeni stvari za ves postni čas prehuda preizkušnja. Bolj smiselno je, da izzive omejimo npr. na en teden: ta teden se bomo odpovedali čokoladi, naslednji teden risankam … Lahko pa si izberemo določene dneve in odpoved urimo takrat. Bolje manj in takrat resno, kot pretežka zadolžitev, ki se nam je ne uspe držati.

Smisel posta ni, da starši prepovedujemo, ampak da otroke spodbujamo, naj določeno stvar storijo iz ljubezni do Jezusa.

»Mami, kaj pa če bi vseeno poobedek?«

Ko smo imeli na začetku letošnjega posta teden brez sladkarij, je šlo dva dni brez težav, tretji dan pa sta otroka že postavila vprašanje: »Mami, kaj pa če bi vseeno poobedek? Vsaj majhen?« Štiriletnega sina je zanimalo: »Kaj bi se zgodilo, če pojem košček čokolade?«

»Nič se ne bi zgodilo,« sem mu odgovorila. »Nihče te ne bo kaznoval. Za post se moraš odločiti sam. Pomembno je, da se trudiš, tako kot smo obljubili Jezusu, se spomniš?« Po nekaj vzdihovanja in tarnanja sta se otroka nazadnje odločila, da bosta brez sladkarij zdržala še kakšen dan.

Tudi druge postne sklepe, molitev in dobra dela, poskušamo obnavljati sproti in jih prilagajati trenutni situaciji. Sama sem vesela že tega, če se uspemo vsak dan v molitvi ali pogovoru spomniti, da je post.

Otroci radi molijo za druge otroke

Če se sredi posta sprašujete, kam je zbežal čas in kaj lahko predlagate otrokom, je lepa pobuda molitev za otroke v stiski. Z otrokom izberite konkretnega otroka in zanj poskusite vsak dan moliti. Otroci radi in zelo iskreno prosijo Jezusa za svoje vrstnike, ki so bolni ali v težavah.

Postne sklepe, molitev in dobra dela, poskušamo pri otrocih obnavljati sproti in jih prilagajati trenutni situaciji.

Lepa pobuda, ki smo se je letos lotili v naši družini, je tudi, da otrok z vašo pomočjo duhovno posvoji nerojenega otroka in nato zanj devet mesecev moli. To je dolga doba in naj bo otrok še tako motiviran, boste morali za rednost molitve skrbeti vi. Pri nas navdušenje zaenkrat še ne pojenja, na koledar smo celo označili bodoči rojstni dan »našega« dojenčka.

Zakaj je odpoved za otroke tako pomembna?

No, najprej zato, ker se s postom vsi kristjani, tako odrasli kot otroci, pripravljamo na veliko noč. Brez posta in trpljenja ni vstajenja. V postu poglabljamo svojo osebno povezanost z Bogom.

A vaja v odpovedi ima tudi številne čisto praktične vidike. Odpovedujemo se nečemu, kar nas omejuje in na kar smo pretirano navezani (sladkarije in risanke, kasneje tudi računalniške igrice in družabna omrežja so za večino otrok vedno aktualen primer).

Z odpovedjo urimo svojo voljo. Najprej krepimo zavedanje, da ne moremo vedno dobiti vsega. Starejši otroci pa se urijo v prostovoljni odpovedi, ki vedno vsaj malo boli. Ob tem postajajo močnejši, trdnejši in bolj načelni, učijo pa se tudi tega, da se je za svoje cilje treba potruditi.

Odpoved je povezana s sočutjem

Odpoved lahko prelijemo tudi v dobro delo: denar, ki smo ga prihranili, ko smo se odpovedali določeni hrani, pijači ali nakupu igrače, podarimo v dober namen. Izberimo takšnega, ki je otroku blizu in ga povabimo, naj ga izroči skupaj z nami. Tako bo uril svoje sočutje in postal bolj pozoren na stisko bližnjih.

In nenazadnje: ali ni čudovito, ko lahko po obdobju odpovedi zopet okusimo sladico? Otrok se bo šele ob odpovedi zavedel, kako čudovite so dobrine, ki se mu drugače zdijo samoumevne.

Jutri je zopet postni dan. Ste za to, da poskusimo skupaj?

Preberite še: Postne aktivnosti za otroke

Foto: mavcomunicacion.es

5.0
8 glasov
 
Za komentiranje se prijavite.