6letnik me tepe, brca ......

O osnovnih starševskih držah, ki izgrajujejo odnos z otrokom. Kako zares prisluhniti otroku, kako mu postavljati meje, kako razumeti, kaj nam sporoča, in kako mu pomagati na pot samostojnosti v življenje.

Moderatorji: Maja Vovk, Igor Vovk

5 prispevkov • Stran 1 od 1

6letnik me tepe, brca ......

OdgovorNapisal/-a pikica2328 » 29. december 2012 - 21:26

Smo mlada družinica z 6 letnikom in 3 letno deklico.
Do sedaj nismo imeli nobenih problemov družini. Ko se je mala deklica rodila smo posvečali vso pozornost na sina,kajti bil je zelo ljubosumen.
Oba otroka sta v vrtecu in po kosilu jih prideva iskat.
Sin je postal do vrteca zelo uporniški , noče slišati za vrtec, ker pravi da tam mu vzgojiteljice silijo da poje vse kosilo.
Doma nastanejo pa drugi problemi. Kar ne doseže se spravlja na nas starše in postane zelo agresiven. Mene začne tepsti, boksati, če ima moč da smo v avtu vleče za lase. Skratka vse načine smo poskušali, da bi otoka odvrnili od tega dejanja, ampak zaman. Velikokrat mu povemo da ga imava zelo rada,.....ampak ne pomaga nič. Včasih sin izrazi da ne mara mame oz. očeta in da bi rad da bi mamica umrla. Po pravici povedano res ne vem kaj naj storim, Prosim za vaš nasvet.
pikica2328
 
Prispevkov: 1
Pridružen: 29. december 2012 - 21:14

Re: 6letnik me tepe, brca ......

OdgovorNapisal/-a igor » 29. december 2012 - 23:05

pikica2328 dobrodošli na iskreni.net

Vrtec je usluga staršem. Otrok četudi uživa v vrtcu, vseeno večkrat doživlja ta čas kot stresen. Zato v tem primeru otrok potrebuje doma kar nekaj časa, da ves ta stres "predela". Predela pa ga tako, da je sila živahen. To je v bistvu pohvala staršem, da je lahko doma sproščen in pokaže svojo stisko. Zato si kot starši vsekakor zaslužite najprej pohvalo. Vzgojiteljice mi večkrat omenijo, da zares norijo v vrtcu tisti otroci, ki imajo težke razmere doma.

Pomembno pa je, da znamo starši te otrokove stiske vzeti zares in po drugi strani seveda jasno postaviti mejo, da pretepat ne sme nobenega - torej tudi staršev ne. To pa lahko dosežete le s pogovorom, kjer mu jasno poveste, da se tega ne sme početi in pika - a hkrati morate biti v isti sapi sočutni do njegove stiske in mu to tudi povedati, da vam je zelo hudo da doživlja tako stisko - to morate najprej seveda začutiti, da so potem tudi besede pristne.

Da mora otrok sporočiti staršem stisko z nasiljem oz. verbalno v stilu nimam te rad... to ne pomeni, da vas nima rad ampak, da je le trenutno obupal, da boste začutili njegovo stisko oz. da mu ne daste vedeti, da veste kaj on doživlja. Težava je, če se v staršu prebudi "užaljena ženska" ali "užaljen moški" in mu skušaš nazaj na silo dopovedati, da tako se ne gremo in pika in to brez, da bi mu pokazali, da ga razumete in čutite njegovo stisko. Tako bo potem nasilje še nekaj časa stopnjeval... kasneje pa navidezno to nasilje celo izgine - dejansko pa je tempirana bomba.

Lahko se pa odločite, da boste sočutna mami in mu postavite jasno mejo in ga hkrati skušate organsko začutiti in mu to tudi projecirati (povedati z vašimi iskrenimi besedami, da vam je hudo, da je tako in, da bosta skupaj našla rešitev). Pomembno je, da otrok začuti, da ga starš čuti in vzame zares.

Skratka kar hočem reči je le to, da ni metode oz. postopka, ki bi rešil vašo situacijo - vi imate škarje in platno v rokah. Zavedajte se, da nasilje, ki ga izraža verjetno niste vi pozvročili. Torej nikar se ne krivite. Sprostite se, bodite starš ki postavi mejo in se vživite vanj in mu to tudi dajte vedeti na vaš način... Skupaj bosta našla pot... lahko mu je res grozno, da mora jesti nekaj kar mu ne paše, lahko je bilo vmes kako nasilje,...

Obilo poguma in sproščenosti!
Če ne zmoreš živeti s svojimi napakami, kako boš zmogel z napakami drugih?
Uporabniški avatar
igor
 
Prispevkov: 1543
Pridružen: 1. oktober 2004 - 15:11
Kraj: Lj-Kp

Re: 6letnik me tepe, brca ......

OdgovorNapisal/-a zebra » 30. december 2012 - 17:41

Česa ga je strah? Za nasiljem se včasih skriva strah. Mogoče se boji, da ga mamica ne mara več, ker ima zdaj novega otroka in ga je zato tudi dala v vrtec. Mogoče je kaj takega slišal od kakega otroka v vrtcu, ki ga mučijo podobna vprašanja. Mogoče ga v vrtcu kdo tepe? Kako reagirate, ko vas udari ali pocuka? Ste mirni in reagirate naklonjeno ali se čutite prizadeti in jezni? Kako reagirajo ostali člani družine? Je kdaj kdo od vas koga udaril?
Uporabniški avatar
zebra
 
Prispevkov: 1616
Pridružen: 30. november 2007 - 18:34

Re: 6letnik me tepe, brca ......

OdgovorNapisal/-a utopistka » 31. december 2012 - 12:30

Otrok je v neki zelo hudi stiski. Kakšni, boste morali ugotoviti starši. Otrok, ki tepe, je običajno otrok z izredno slabo samopodobo in si jo s tem, ko se fizično izživlja nad drugimi, skuša gradit. Ker pa praviloma s takim obnašanjem sproži zgolj ogorčenje, zavračanje ali celo povračilne udarce, se njegova samopodoba ruši še bolj. Hkrati je očitno, da otroku hudo manjkajo ostre in jasne meje. Jaz bi se vprašala, česa je vaju kot starša strah? Izkazovanje pozornosti ni enako nepostavljanju meja! Se svojega otroka bojita? Kje je v tej zgodbi oče? Kakšna je njegova vloga? Ali tepe tudi očeta? Kako reagira mama, ko udari očeta? kako reagira oče, ko udari mamo?

Pogosto starši v želji preprečiti ljubosumje, naredimo velikansko napako, da začnemo starejšemu otroku bebavo popuščati. Vse tisto, kar je pred rojstvom sorojenca že davno zmogel in znal, začnemo kar naenkrat početi namesto njega. Začnemo ga hraniti, oblačiti, uspavati - pa je to že davno znal sam. Začnemo ga pitati s sladkarijami, začnemo popuščai pri odhodu v posteljo itd itd. DObimo totalka zmedenega, zblojenega otroka, ki mu ni nič več jasno in ki ve le eno, namreč da starši niso več trdni in da jih lahko nateguje po mili volji, kakor se mu zljubi in kakor je njemu všeč, saj smo mu vzeli, kar nujno potrebuje - namreč trdne meje. Ne glede na ves upor in preizkušanje, otrok potrebuje meje v (vsaj!) enaki meri kot nežnost, toplino, naklonjenost, varnost - pravzaprav vsega tega otrok ne občuti, če nima postavljenih meja, če ga nihče ne usmeri v narobe in prav, če ga nihče ne ustavi, ko krene narobe. In tepež - kogarkoli, kdakoli - JE NAROBE! Nesporno in vedno in to je treba jasno povedat! Hkrati pa je verjetno izraz in odraz otrokove stiske. Poskusite ugotoviti, kaj je tisto, kar otroka tako teži, da si ne zna sam pomagat. Z možem se pogovorita najprej med sabo, nato pa tudi s sinom, določita meje, mu jih predstavita in skušajta najti način pozitivne motivacije - torej da nagrajujeta (pa ne s kakimi cukri in igračami!!) lepo obnašanje, medtem ko na slabo sicer opozarjata (in ga tudi preprečujeta!), ga pa ne kaznujeta. Mogoče bosta uspela, lahko pa, da bo treba po strokovno pomoč kakega otroškega psihologa.

Kako se na to odziva sestrica? Kakšen je do nje? Verjetno je ves bes in jezo, občutek ogroženosti, ki ga občuti ob sestrici, usmeril na vaju, saj sta mu verjetno jasno zabičala, da se sestrice ne sme "lotiti". Jeza in strah sta vseeno v njem in usmeril ju je v vaju, ki sta velika, močna in ki imata nenazadnje tudi moč, da se mu upreta. Včasih je celo nujno, da se malemu pretepaču vrne v enaki meri, kot sam deli - se ne zgodi tako redko, da otrok ne odneha, dokler sam ne okusi svoje mere. Ampak jaz bi najprej skušala odkriti, kaj oz. v čem je otrokova stiska, kajti noben - NOBEN!!!!- otrok ni hudoben in zloben, noben otrok ni slab in vsak otrok želi predvsem in za vsako ceno ustreči svojim staršem. Kaj se je pri vas zalomilo, boste morali sami ugotoviti, predvsem na način, da otroka POSLUŠATE, včasih je treba "poslušat med vrsticami". Včasih projecirajo svoje zgodbe v druge, bodita pozorna na to. Vso srečo želim!

"Na vseh poteh sem vedno bil ob tebi," pravi Jezus.
"Kako neki, glej, tu je ena sama sled in tu mi je bilo najtežje."
"Vem, zato sem te pa nosil v naročju!"
***
NOBENA LJUBEZEN NIKOLI NI GREH!
Uporabniški avatar
utopistka
 
Prispevkov: 2010
Pridružen: 29. december 2010 - 01:16
Kraj: najlepši na svetu

Re: 6letnik me tepe, brca ......

OdgovorNapisal/-a Stih » 2. januar 2013 - 15:47

Ne morem mimo tega :cry: :
igor napisal/-a:
Skratka kar hočem reči je le to, da ni metode oz. postopka, ki bi rešil vašo situacijo - vi imate škarje in platno v rokah. Zavedajte se, da nasilje, ki ga izraža verjetno niste vi pozvročili. Torej nikar se ne krivite.

Če ima nekdo škarje in platno v svojih rokah po moje je kriv, če ne reže platna tako kot bi moral, kot bi bilo prav, kot se od njega pričakuje :wink:
Lahko, da se ne zaveda s čim je napako povzročil, kriv je pa vseeno.

Sam trdim, da je postopek in je metoda s katero se da zadevo sanirat le starši morajo razumet kako se obnašat/vzgajat otroka, da se bo njegovo vedenje spremenilo, ker na tak način kot ga vzgajajo sedaj mu delajo škodo in mali trpi, kar jim tudi kaže in posledično z rezultatom lastne vzgoje niso zadovoljni.
Tisto, da se upira v vrtcu je očiten znak, kako dojema sebe in svet okoli sebe. To da noče jest je le znak upora in se na ta način upre vzgojiteljicam, jih on kao kaznuje.
Otroku ste (nevede) privzgojili občutek večvrednosti in v tem njegovem razmišljanju so vsi ostali ljudje le zato okoli njega, da njemu služijo, so njemu v zadovoljstvo. Doma mu v tem ustrežete in je še nekako, ko pa pride v drugo okolje in ni več "predmet oboževanja" se pa počuti izgubljen, ogrožen, mu je neprijetno in, da bi si okolico podredil se upira - je nasilen. Sledi upor, ki se stopnjuje do nasilja, ne izbira sredstev samo, da doseže cilj - lastno ugodje. Ne ozira se na nikogar. Manjka mu sočutje, empatija, moralnost. Da bi lahko razvil te lastnosti bi mu kot starša morala nudit neke druge pogoje kot pa, da mu posvečate vso pozornost.

Ko se je mala deklica rodila smo posvečali vso pozornost na sina,kajti bil je zelo ljubosumen.

Ljubosumen je bil (in je verjetno še) zato, ker sestrico dojema kot konkurenco, nekoga, ki mu odžira to pozornost. Namesto, da ste otroka "ekstra zabavali" samo, da ne bi "trpel", ko je dobil sorojenko, bi ga lahko vključili v delo z njo. Tako bi se tudi sam čutil (pomemben) del vaše družine.

Rešitev otrokovih težav je v tem, da mu postavite jasne meje kaj je dovoljeno in kaj ne in ga dosledno kaznujete, ko jih prekorači. Kazen zanj je že, če mu ne dovolite, da se obnaša tako kot si je zamislil. Vključite ga v delo v družini. Sam MORA pospravit za sabo, SAM se mora obleč, obut, umit....itd
Vse prepovedi in meje naj "zakoliči" oče in jih tudi brani, jih uveljavlja. Pomembno je, da to počne on in ne vi, ker otrok drugače dojema mamo in drugače očeta in če mama postavlja pogoje (lahko jih samo ob neupoštevanju se mora oče doseč, da se uveljavijo) mu s tem povzroča škodo.

Vaš otrok nujno rabi bistveno bolj trdne meje, ki jih bo moral upoštevat, če želite, da se bo stanje izboljšalo. Seveda jih (od začetka) ne bo upošteval, ker sedaj že SEDEM let! dela vse po svoje in se mu vi (cel njegov svet, ki ga pozna) podrejate, v nasprotnem, ko bo "prerasel" družinsko okolje in prišel v svet bo resnično (močno) trpel, ker ne bo več občutka oboževanosti (ki ga ima sedaj v družini) in si ga bo sam pričaral z neko obliko zasvojenosti - alkohol, mamila.....
Upam, da ni to cilj vaše vzgoje? :?
Stih
 
Prispevkov: 1612
Pridružen: 9. februar 2011 - 21:26


5 prispevkov • Stran 1 od 1

Vrni se na Starševstvo

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost

cron

PROGRAMI ISKRENI.NET