Zakaj pametni veliko hodijo?

Prednosti gibanja za ustvarjalno razmišljanje, dobro počutje in poslovne rezultate. Če le dvignemo riti.

hoja 0

Naslov je rahlo nedosleden, priznam. S pametnimi mislim predvsem na skupinsko oznako, ki jo ponavadi dajemo skupini posameznikov, ki jih dojemamo kot pametne. Ni torej nujno, da gre dejansko za pametne ljudi. Morda so za povprečne celo rahlo nori. Pravzaprav gre za ustvarjalne, pozitivno naravnane, ambiciozne, ekonomsko uspešne ali pa miselno napredne ljudi, za katere sami pri sebi pravimo nekako v slogu »a, glej, glej, ti pa znajo, ti pa so pametni«.

Zgledi vlečejo

V skupino takšnih pametnih – dejansko gre za pozitivno oznako in ne nasprotno slabšalno, kot je npr. oznaka pametnjakoviči – ki so ogromno hodili, lahko štejemo npr. svetovno znanega računalniškega izumitelja, podjetnika in guruja vsakovrstnih ustvarjalcev Steve Jobsa ali pa avtorja glasbe za evropsko himno in enega najpomembnejših predstavnikov glasbenega klasicizma Beethovna

hoja 5

Nič manj zagreta za dolge sprehode nista bila književna velikana Goethe ali Charles Dickens. Slednji je hojo uporabljal za razrešitev svojih miselnih izzivov do take mere, da se prej preprosto ni ustavil. Tudi če je to pomenilo, da je prehodil do 40 km na dan! Ali pa avtor teorije naravnega izbora Charles Darwin, ki si je za hojo, med katero je premišljeval o naravoslovnih problemih, v okolici svojega doma celo postavil posebno progo.

Dosti mlajši primer je ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg. On večino svojih sestankov ne opravi v pisarni oziroma zaprtih prostorih, ampak med sprehodom. Njegovemu zgledu sledijo mnogi drugi uspešni tehnološki vodje iz Silicijeve doline in od drugod, tudi soustanovitelj Twitterja Jack Dorsey. In še bi lahko naštevali: Aristotel, Sigmund Freud idr.

hoja 1

Hoja in ustvarjalnost

Kaj je torej razlog za skrivnostno povezavo med pametjo (mislimi, ustvarjalnostjo, uspehom ...) in nogami? Nam dolgi sprehodi, čim bolj pogoste večkratne kratke hoje ali pa tek res lahko pomagajo pri kvalitetnejšem opravljanju vsakodnevnih nalog?

Eno je gotovo, hoja spodbuja ustvarjalnost. Študije empirično kažejo, da so ljudje v gibanju bolj dovzetni za kreativne rešitve kot tisti, ki pri reševanju problemov sedijo. Raziskava s stanfordske univerze iz 2014 je tako pokazala, da delež novih rešitev, ki se nam porodijo med hojo – pa če gre za hojo v naravi ali pa zgolj za hojo po hiši, po hodnikih stavbe, kjer delamo – naraste za kar 60 % v primerjavi s situacijo, ko le sedimo.

hoja 2

Presenetljivo pri tem je bilo, da se ustvarjalnot poveča celo takrat, ko smo najprej hodili, nato pa sedli k izpolnjevanju zastavljenih nalog. Znanstveniki domnevajo, da je to povezano s povečanim pretokom krvi med hojo, seveda tudi v možganih. V vsakem primeru je torej bolje, da namesto sedenja in tuhtanja – bolje rečeno, čakanja da nam rešitev pade na pamet – vstanemo in damo ustvarjalnosti priložnost, da med hojo opravi svoje delo.

Hoja in zdravje

Koristnost že omenjenih poslovnih sestankov med hojo ni zgolj v spodbujanju ustvarjalnega razmišljanja. Je tudi vprašanje zdravja.

hoja 7

Če se pritožujemo, da nam zmanjkuje časa za redno dnevno rekreacijo, tek ali kaj podobnega, zakaj ne bi del telovadbe opravili kar med službo? Če pomislimo, da dnevno presedimo povprečno preko 10 ur, bi nam že takšen podatek moral biti zadostna spodbuda. Sedimo v službi, doma nadaljujemo s sedenjem pred televizijo ali računalniki. Ne gre zgolj za našo postavo, takšen življenjski slog je škodljiv tudi za naše srce.

Seveda si na vsakem delovnem mestu tega ne moremo privoščiti. Sem pa tudi že videl, kako so nekateri zaposleni pisarniško okolje spremenili na način, da namesto v sedečem položajo sedaj tipkajo, telefonirajo, pišejo, zlagajo mape ipd. kar stoje, medtem ko hodijo na posebnem za ta namen prilagojenem tekočem traku.

Vedenje o tem, da fizična neaktivnost lahko vodi do srčnih in sladkornih bolezni, raznih rakastih in drugih obolenj, je že dokaj razširjena. Kljub temu pa si še vedno premalo ljudi vzame tiste pol ure na dan samo zase in za svoje zdravje. Kadar je 30 minut v enem kosu prevelik zalogaj za naš delovni urnik – in ne morda le izgovor za našo lenobo – si lahko pomagamo tudi z manjšimi časovnimi enotami: 10 minut zjutraj, 10 čez dan in 10 zvečer. Tudi na tak način lahko pomagamo našemu srcu in možganom.

hoja 6

Hoja in posel

Navadili smo se, da sestankujemo sede. Vendar, če smo med sprehodom bolj ustvarjalni, ali morda hoja prispeva tudi k večji delovni učinkovitosti? Odvisno. Delo, ki zahteva natančnost pri risanju, točnosti beleženja podatkov ipd., zahteva tudi veliko miru oz. mirovanja. Drugače je s poslovnimi sestanki.

Med sestanki je potrebna osredotočenost na obravnavani predmet in sogovornika, kar dopušča veliko več dinamike. S hojo odpadejo telefoni, računalniki in druge pogoste motnje pogovora. Ostane pa neposredno soočenje s sogovornikom, pri čemer je bolje, če gre zgolj za sprehod v dvoje kot za sprehod večjega števila sogovornikov.

Za nekoga, ki je navajen, da si stvari sproti zapisuje na računalnik, bo gotovo kar malce nenavadno, če si bo moral kakšno informacijo spet zapisati z navadnim svinčnikom v beležko. Za koga drugega pa ne bo ravno prijetno, če bo na dolg poslovni sestanek med hojo prišel v visokih petkah ... Strokovnjaki zato svetujejo, da svojo poslovno okolico na takšno metodo sestankovanja začnemo navajati postopno, predno na sprehod povabimo zunanje partnerje, poskusimo z domačimi sodelavci.

Povabilo k praksi

Hoja oziroma gibanje naših teles vpliva na naše misli in obratno. Tekači dobro vedo, da nas poslušanje glasbe z visokim tempom spodbuja k še hitrejšemu teku. Tudi nezavednim cestnim dirkačem ob glasni in hitri glasbi noga postane še težja.

hoja 8

Samo vedenje (ali branje) o teh dognanjih pa še vedno ne spremeni dejstva, da nam brez lastne prakse sama teorija še ne bo pomagala. Zares pametni bomo postali šele takrat, ko bomo oboje – teoretična spoznanja in praktično izkušnjo – združili. Pomladni dnevi ta konec tedna so že prva priložnost, da ne ostanemo zgolj pri besedah.

Vir: Stanford Report, TED Nilofer Merchant, ScienceBase.com, NYTimes

5.0
34 glasov
 
Za komentiranje se prijavite.